Ko folk spi med predavanji

Torki so zame pa za par ljudi čist preveč naporni. Najprej od osmih tri urn polish language course, pol eno predavanje k traja tri ure, pol pa še en k traja dve. Konc sm lih ob petih. Zadnje predavanje v torek se vrti okoli terorizma in podobnega sranja, nevem čist točno - nikol mi ga ni ratal poslušat, ker zmeri odspim tiste dve uri. Moji cimri pa tut.:)

Poljski skreti

So zajebani do konca.

Tipičen ponedeljkov večer v češko-poljski restavraciji sredi poljskega velemesta

Verjetno se še vedno najde nekdo, ki vsake toliko odsurfa na spletne poljane s klasi informacij o mestu betona, kurb in depresije. Da ne bom dolgovezil v besedi in na široko opisoval, kako zgledajo moji tipični ponedeljkovi večeri, vam raje prilepi nekaj slik za boljšo vizualno predstavo.




Bilo je včeraj, na mrzel, prekleto zajeban ponedeljov večer. Veter, ki se je vil po varšavski ravnini, nam je rezal skozi kosti. Španska klapa, oplemenitena z balkanskim elementom, se odpravili v češko-poljsko restavracijo, ki jo Španci ljubkovalno kličejo Czech Republic. Verjemite ali ne, liter žlahtnega poljskega piva stane le euro in pol. Obljubljena dežela. Ker tvoji možgani nikakor ne morejo sprocesirati logiko neverjetno poceni menija, se zapleteš v hudo marketinško past in naročiš Dunajski zrezek za nekaj manj kot štiri eure. Počakaš deset minut in pred tabo se znajde največji Wiener schnitzel, kar si ga kdaj videl v življenju.





Nato za sosednjo mizo opaziš ogromno skupino japonskih turistov in s svojo klapo začneš znanstveno razpravo o tem, zakaj japonke jokajo med fukom. Del njihove socialne konstrukcije spolnosti ali fizionomije spodnjega dela Japonk? Hja, ker debati ne prideš do konca, naročiš še mega dober golaž za en euro.























Ker debata zavije v teoretske globine s sadističnim podtonom, se španski cimer Igor odloči, da bo začel oponašati Ray Charlesa.











Smeh in poceni pivo dolgo v noč.

Slovenska fešta sred Varšavskega velemesta

Tlele v domu mamo res bogo internetno povezavo, ki večinoma ne dela. Kakšno je življenje brez interneta v moderni domi, bi verjetno najbolje opisala epizoda South Parka Over Logging - ček it na southparkzone.com.

Enivejz, prejšn petek se je imela zgoditi prva slovenska fešta v Varšavi (ajd, tri četrt folka je blo na -ić, ampak jebiga balkan bo zmeri balkan). Bilo je fino fajn, posebi, ker sem lahko po več kot mesecu in pol, govoril slovensko več kot pet minut.

V življenju rabiš tri stvari: futer, skret papir in cedevito

Tiste dvakrat ali trikrat, ko sem obiskal Jana v Londonu in mu vsakič na njegovo zahtevo prinesel Cedevito, nisem razumel. Sedaj razumem. Življenje brez Cedevite je kot življenje v getu.

Mama, hvala ti.

Nima veze kje si, angležek zmeri z zajtrkom k teb prleti...yeah

Počasi postaja tradicija...vsako nedeljo...english breakfast...če ni Freda pa Jana, sta pa Martin pa Katie Ann. Angležke kr sede met v bližini:)

Mesto betona, kurb in depresije

Jutri lahko na svojih koledarčkih odkljukate datum, ki zaznamuje mojo trotedensko odsotnost. Varšava je mesto mnogih čudes in nebuloz, polna lepih in grdih stvari, ovita v zgrešeno komunistično arhitekturno podobo, ki ji jemlje status arhaičnega evropskega mesta. Spodobilo bi se, da bi vas podučil v bogati in tragični zgodovini mesta, ki je preživelo skoraj popolno uničenje med drugo svetovno vojno in komunistično diktaturo, vendar za to obstajajo knjige, wikipedia in ostali viri informacij. Zakaj torej mesto betona, kurb in depresije?

Betona - Med drugo svetovno vojno je bilo okoli 90% Varšave uničene. Po letu 1945 so oblast prevzeli komunisti (pizde rdeče), čemur je botrovalo spretno manevriranje Stalina&Co. med samo vojno. Partijska oblast se je, tako kot tudi v vse ostale sfere seveda, vtaknila in prevzela pobudo za obnovo celotnega mesta ter celotne infrastrukture in zafukala obnovo mesta. Blok pri bloku, beton na betonu, sivina nad sivino.

Kurb - Kurbarija v Varšavi dosega svoje vrhunce. Čudn folk ti v klubih in lokalih potiska v roke takele lističe na katerih so slike deklet ter njihovi kontakti. Vse kar rabiš je telefon, nekaj stotakov (złotov, da ne bo pomote) in to je to.

Depresije - Ostanki razfuka, ki se je bil zgodil med drugo svetovno vojno je še vedno viden. Žalostne podobe so vpete v post-komunistično podobo mesta, ki je v tranzitni dobi (podobno kot pri nas, a v večjem razkoraku) mnogim vzelo vse in redkim ponudilo veliko. Pogost pojav so tako stare mame in ati, ki živijo v napol podrtih bajtah, čez dan pa fehtajo po ulicah in lokalih. Žalostno, a resnično.

No ja, a moj zorni kot ni omejen samo na tri pojme, temveč tudi na:

Old sk00l zadeve - na sliki primerek radia, ki ga je moč najti v manjših predavalnicah na faksu.

Profukneni španci - moč jih je najti vsepovsod. Tale na sliki je Carlos.

Poljski mekdonalci - so prav tako vsepovsod (itak). Nisem še uspel pojest poljskega čiza al pa big meka, ampak, ko bom, bom poročal.

Profukneni poljaki - ker se ob nedeljah furajo z bicikli po jezerih v parkih.

Profukneni cimri št. 1 - ker skrivajo svoje ponve, touste in pečene kure (nism mogu ujet dobr na sliki - zravn tousta je - ker sm mel sam par sekund, da poslikam, medtem, ko je šou turk scat)

Profukneni cimri št. 2 - s tem apliciram predvsem na nemce, ker pišejo svoja imena na vse. Ni čudnga, da gre tok turkov žvet v Nemčijo, če so pa glih enak posebni.

Lutke, ki služijo denar - ker so zabavne, so atrakcija plus služjo denar.





Makaroni v tisoč in eni obliki ter skupinsko prehranjevanje - ker jemo skos makarone s tisoč in eno omako in to počnemo skupi. Zabavno, pocen in socialno.

P.S.: prosim vzdržite se nenormalnih komentarjev (veste keri), ker obstaja velika verjetnost, da tale blog čekira moj fotr ter ostala familija (lik of informejšn).

P.P.S: Vito pa Recek - mogoče bom res nazaj pršu nabildan in ne najbol debel (no ja, al pa tut), ker sm se prjavu na bodibilding pod okriljem univerze (zato, ker nism vedu za prijavne roke za neke kredite, ki jih morš obezno nabrat in je ostal sam še to pa badminton, ki sem ga prav tako vzel).

Lucas the money boy

Dons se nas je ene par študentov in študentk iz radomske odpravl na drugo stran Visle, kjer je geto (predel mesta imenovan Praga). Tam je vsako soboto in nedeljo največji bolšji sejem v evropi (zadeva je madafakin hjuđ). No ampak mi ne bi bli tr00, če valda nebi zamudil cele zadeve (traja od osmih pa tm do ene dveh). Ampak kul stran naše zamude je bla ta, da kitajci, indijci, poljaki in ostali ljudje, ki prodajajo random zadeve na tem boljšaku, pustijo za sabo maljon enga sranja (od parov čevlov, metel, svašta uglavnm). Na sliki eden izmed koridorjev tega geto boljšaka.

Enivej, js sm mal čekiru okol in najdu del lutke (stiroporast zgorni del telesa), kolega pa stiroporasto glavo. S tem sva pol še naslednih pet ur pod roko hodila okol in zgledala k dva čefurja, ampak se je obrestval. Zdj mamo novga cimra Lucasa (ime je dubu po nemšek fletmejtu k je čudn pa ga nikol ni pa se radi hecamo iz njega), k služ namest nas.

Se splača. V parih urah se je nabral že 14 zlotov (dobre 4 eure), rabmo jih še osemnajst in pol lahko kupmo flašo Zhubrowke (najbolša vodka ever). hihi

Ahahahahaha

p.p.s.: lih mam še zmer komp pa blog pržgan. Lih se pravlam kuhat turku makarone, pa mi tko prbije ''i see nigers todej', pa js ''emm, wtf'', pa on nasmejano vzklika ''nigers, nigers'' - pol mi pa potegne; hotu je rečt, new girls. Ker car.

''Prvi sončni dan v Varšavi'' ali ''Kako je živeti s turškim cimrom''

Danes sem prvič po dveh tednih videl sonce in nisem mogel verjeti svojim očem. Mesto se iz podobe betona, kurb in depresije transformira v nekoliko manj depresivno zadevo. Enivej tle je slika moje ulce. Jea, geto, aj know.

Tle okol mojga študentskega je neverjetno velik odstotek fičotov, bolj ali manj so neverjetno spimpani, tko, da smo učer skupi staknl naše pijane glave (uni k smo bl loco) in se odločil, da bomo verjetno nabavl enga fičaka za 100eur (če je avto vintage, je registracija ful đabake). Verjetno bo ideja ostala v sami genezi, ampak nikoli ne veš. Evo slikce fičaka, čist advens, pa dalinsko zaklepanje ma.

Spojler, da se drži ceste, k ga pičiš 100kmh v ovink.

Aja pa felge ma tut, čist sm pozabu, takih nima noben.

No, da vas še updajtnem glede učerišnega dogodka. Bolj ali manj vsi, k žvimo tle v Radomski (nš študent) smo učer pil (ubistvu se pije vsak večer, ampak ok). Potem k sm požru pet pirov pa tri, štir deci vodke, k sm jo spizdu iz sobe enih glupi pičk (ubistvu sm prelil pol litra vodke v eno flaško, pol sm pa not nalil vodo, da noben nebi opazu, sam zihr bo kdo ugotovu, sam noben ne ve, da sm bil js hihihihihihihihi), sem šou dol v sobo spat in me enkrat okol treh, štirih zjutri turk zbudi, tko najbol se je tresu, pa js njemu kva da fak ti ni jasn, pa on men ''aj cent slip, aj hev bed drim, aj have problems'' al neki v tem smislu in pol sm mu reku, da nej pač proba, kaj nej mu js tle. Pol sm pa dons razmišlu kva bi lahko blo narobe z njem (razn, da je univerzalno zafukan od rojstva, ker je turk:) ) in sm se spomnu, da model požre 12 do 15 jajc na dan. Pač ker ne zna nč druzga skuhat. No ja, ne sam da ni normalno da tok enih jajs požreš, ampak tut nekak ni zdrav. Pomoje lahko umreš al pa kej.
Enivej, grem mu zdj ene makarone skuhat, da se revež mal pomiri.

p.s.: Ne zna narest kebapa oz neki podobnga, brez skrbi sm ga uprašu že pru dan.

Vsak človek življenjsko potrebuje dve reči: skret papir in touster

Učeri je bil T dan, ker smo se odpravl v nek šoping mol k je največji in smo nabaval najbl đabe touster za 50 zlotov, kar je neki čez 15 eurov. Touster je čist advens, tazga ne dobiš v Sloveniji.

Cimri iz 105. Maxime (belgic), Marko (najleši moški ever sploh), Igor (espana), Umit (turčija, itak). Manka še Martin (anglež) k je lih kaku pa Lucas (nemc k ga nikol ni v domu, ker je neki zakompleksan, ker je profesionalen tekač).

Topinkovač. The best Brand in the World.

K Topinkovač peče toust, oddaja take romantične, geto barve.

In pa valda, na konc, najbolši toust na svetu. Če hoče kdo toust, nej upade sm, ga dobi za đabe.

Pralnia

Najprej sm hotu pisat slovnično pravilno, sam sm ugotovu, da je tko bl na đabe. Enivej, dons sva se z mojim amigom Igorjem (Španc k je v istem apartmaju tle v študentu) odpravla prat obleke. Tle v kleti mamo največje pralne stroje, kar sm jih v vidu v lajfu.

Uglavnm, not fukneš nek žeton k ga nabavš za šest zlotov (euro pa pol), prtisneš knof in si odpreš pir. Šov se pol začne. Po nekem poljskem izumu k brni naglas u pičko mater, steče v pralni stroj prašek (pomoje je prašek, nisem šur) pa mehčalec.

Stvar se opere relativno hitr, pol je zravn sušilc (nč ne stane, đabe) in fukneš cune še tja. To je to. Aja pa baje če zliješ per al pa šnops not v prani stroj (pomoje bi se dal tut z vodko, bom probu), vse skp zagori.

Bo treba probat če je res, sam bom enkrat k bom prklan, ker trezn si ne upam. Enivej, prat obleke pa hengat v pralnci je neki podobnga kt vidte v kšnem ameriškem filmu, sam, da se tle pije zravn per. Aja pa še mi amigo Igor (Ihor), sam, da boste mel filing kok so te pralni stroji največji ever.

Poljska skozi turški diskurz

Dzin Dobre!

Marsikaj vam bi rad povedal, vendar imam samo minuto, preden se moj cimer Umit iz Turčije vrne v sobo in me začne spraševati, zakaj da fak lepim njegovo sliko na moj blog. 

Evo ga, Umit in da haus.

Prvi šok

Nisem v Varšavi, do odhoda me ločijo še trije tedni. Sedim za staro leseno mizo in zrem predse. V vidnem polju se preliva belina sevajočega monitorja s pastelno zeleno barvo cvetočega travnika, ki se razprostira pred metliško hišo. Oči mi napolnijo solze, travniške cvetlice pa ustvarijo asociacijo na Persen, ki bo morda pripomogel pri zmagi nad šokom in strahom. Strahom nad čim? Naj slika pove svoje...

Posneto 17. maja leta 08 v študentskem domu na Radomski ul. 6...ja, na tem k bom js ja...

Še prevod oz close-up v slovenščini: Po finalnem obračunu v namiznem tenisu je planiran kuking ivent na katerega nej vsak prnese neko hrano k je značilna za njegovo državo. Js osebno bi prnesu belokrajnsko klobaso pa metliško črnino. Ampak ne bi mogu. Zakaj? Ker je pod pozivom, da nej vsak prnese svoj futr zapisan *Do not bring any kind of Alcohol-the manager said*

Priznati moram, šokiran sem bil, ko sem vidu to objavu, celo v tej meri, da mi je morala moja tama natočt štamprle domačga šnopčka, da sm se mal pomiril. Mislm WTF se oni grejo pizda, sej ne grem v jeben Bahrain al neki, da ne bom smel na Cooking Eventu spit deci vina. Pomoje tale manager ne ve, da je na Poljskem, vzhodno evropski državi, ki je največja evropska proizvajalka vodke. Da o konzumaciji ne govorimo. Razumel bi, če bi manager prepovedu, da se fuka na Cooking Eventu al pa da nej ne bo orgij al pa da ne smeš folku pluvat v hrano, ajde, to bi še šlo. Uglavnm, upam, da so se pravila v teh parih mescih že prilagodila za normalne ljudi. Alkohol je nujno potreben za socializacijo, posebi če se bom mogu tm z nekimi turki pogovarjat.

Še ena stvar k me je dost impresionirala nad mojim študentom, še preden sm ga dejansko vidu, so pralni stroji. Na vam eno, da mi bote fouš.