Ko folk spi med predavanji

Torki so zame pa za par ljudi čist preveč naporni. Najprej od osmih tri urn polish language course, pol eno predavanje k traja tri ure, pol pa še en k traja dve. Konc sm lih ob petih. Zadnje predavanje v torek se vrti okoli terorizma in podobnega sranja, nevem čist točno - nikol mi ga ni ratal poslušat, ker zmeri odspim tiste dve uri. Moji cimri pa tut.:)

Poljski skreti

So zajebani do konca.

Tipičen ponedeljkov večer v češko-poljski restavraciji sredi poljskega velemesta

Verjetno se še vedno najde nekdo, ki vsake toliko odsurfa na spletne poljane s klasi informacij o mestu betona, kurb in depresije. Da ne bom dolgovezil v besedi in na široko opisoval, kako zgledajo moji tipični ponedeljkovi večeri, vam raje prilepi nekaj slik za boljšo vizualno predstavo.




Bilo je včeraj, na mrzel, prekleto zajeban ponedeljov večer. Veter, ki se je vil po varšavski ravnini, nam je rezal skozi kosti. Španska klapa, oplemenitena z balkanskim elementom, se odpravili v češko-poljsko restavracijo, ki jo Španci ljubkovalno kličejo Czech Republic. Verjemite ali ne, liter žlahtnega poljskega piva stane le euro in pol. Obljubljena dežela. Ker tvoji možgani nikakor ne morejo sprocesirati logiko neverjetno poceni menija, se zapleteš v hudo marketinško past in naročiš Dunajski zrezek za nekaj manj kot štiri eure. Počakaš deset minut in pred tabo se znajde največji Wiener schnitzel, kar si ga kdaj videl v življenju.





Nato za sosednjo mizo opaziš ogromno skupino japonskih turistov in s svojo klapo začneš znanstveno razpravo o tem, zakaj japonke jokajo med fukom. Del njihove socialne konstrukcije spolnosti ali fizionomije spodnjega dela Japonk? Hja, ker debati ne prideš do konca, naročiš še mega dober golaž za en euro.























Ker debata zavije v teoretske globine s sadističnim podtonom, se španski cimer Igor odloči, da bo začel oponašati Ray Charlesa.











Smeh in poceni pivo dolgo v noč.

Slovenska fešta sred Varšavskega velemesta

Tlele v domu mamo res bogo internetno povezavo, ki večinoma ne dela. Kakšno je življenje brez interneta v moderni domi, bi verjetno najbolje opisala epizoda South Parka Over Logging - ček it na southparkzone.com.

Enivejz, prejšn petek se je imela zgoditi prva slovenska fešta v Varšavi (ajd, tri četrt folka je blo na -ić, ampak jebiga balkan bo zmeri balkan). Bilo je fino fajn, posebi, ker sem lahko po več kot mesecu in pol, govoril slovensko več kot pet minut.

V življenju rabiš tri stvari: futer, skret papir in cedevito

Tiste dvakrat ali trikrat, ko sem obiskal Jana v Londonu in mu vsakič na njegovo zahtevo prinesel Cedevito, nisem razumel. Sedaj razumem. Življenje brez Cedevite je kot življenje v getu.

Mama, hvala ti.

Nima veze kje si, angležek zmeri z zajtrkom k teb prleti...yeah

Počasi postaja tradicija...vsako nedeljo...english breakfast...če ni Freda pa Jana, sta pa Martin pa Katie Ann. Angležke kr sede met v bližini:)

Mesto betona, kurb in depresije

Jutri lahko na svojih koledarčkih odkljukate datum, ki zaznamuje mojo trotedensko odsotnost. Varšava je mesto mnogih čudes in nebuloz, polna lepih in grdih stvari, ovita v zgrešeno komunistično arhitekturno podobo, ki ji jemlje status arhaičnega evropskega mesta. Spodobilo bi se, da bi vas podučil v bogati in tragični zgodovini mesta, ki je preživelo skoraj popolno uničenje med drugo svetovno vojno in komunistično diktaturo, vendar za to obstajajo knjige, wikipedia in ostali viri informacij. Zakaj torej mesto betona, kurb in depresije?

Betona - Med drugo svetovno vojno je bilo okoli 90% Varšave uničene. Po letu 1945 so oblast prevzeli komunisti (pizde rdeče), čemur je botrovalo spretno manevriranje Stalina&Co. med samo vojno. Partijska oblast se je, tako kot tudi v vse ostale sfere seveda, vtaknila in prevzela pobudo za obnovo celotnega mesta ter celotne infrastrukture in zafukala obnovo mesta. Blok pri bloku, beton na betonu, sivina nad sivino.

Kurb - Kurbarija v Varšavi dosega svoje vrhunce. Čudn folk ti v klubih in lokalih potiska v roke takele lističe na katerih so slike deklet ter njihovi kontakti. Vse kar rabiš je telefon, nekaj stotakov (złotov, da ne bo pomote) in to je to.

Depresije - Ostanki razfuka, ki se je bil zgodil med drugo svetovno vojno je še vedno viden. Žalostne podobe so vpete v post-komunistično podobo mesta, ki je v tranzitni dobi (podobno kot pri nas, a v večjem razkoraku) mnogim vzelo vse in redkim ponudilo veliko. Pogost pojav so tako stare mame in ati, ki živijo v napol podrtih bajtah, čez dan pa fehtajo po ulicah in lokalih. Žalostno, a resnično.

No ja, a moj zorni kot ni omejen samo na tri pojme, temveč tudi na:

Old sk00l zadeve - na sliki primerek radia, ki ga je moč najti v manjših predavalnicah na faksu.

Profukneni španci - moč jih je najti vsepovsod. Tale na sliki je Carlos.

Poljski mekdonalci - so prav tako vsepovsod (itak). Nisem še uspel pojest poljskega čiza al pa big meka, ampak, ko bom, bom poročal.

Profukneni poljaki - ker se ob nedeljah furajo z bicikli po jezerih v parkih.

Profukneni cimri št. 1 - ker skrivajo svoje ponve, touste in pečene kure (nism mogu ujet dobr na sliki - zravn tousta je - ker sm mel sam par sekund, da poslikam, medtem, ko je šou turk scat)

Profukneni cimri št. 2 - s tem apliciram predvsem na nemce, ker pišejo svoja imena na vse. Ni čudnga, da gre tok turkov žvet v Nemčijo, če so pa glih enak posebni.

Lutke, ki služijo denar - ker so zabavne, so atrakcija plus služjo denar.





Makaroni v tisoč in eni obliki ter skupinsko prehranjevanje - ker jemo skos makarone s tisoč in eno omako in to počnemo skupi. Zabavno, pocen in socialno.

P.S.: prosim vzdržite se nenormalnih komentarjev (veste keri), ker obstaja velika verjetnost, da tale blog čekira moj fotr ter ostala familija (lik of informejšn).

P.P.S: Vito pa Recek - mogoče bom res nazaj pršu nabildan in ne najbol debel (no ja, al pa tut), ker sm se prjavu na bodibilding pod okriljem univerze (zato, ker nism vedu za prijavne roke za neke kredite, ki jih morš obezno nabrat in je ostal sam še to pa badminton, ki sem ga prav tako vzel).