Lucas the money boy

Dons se nas je ene par študentov in študentk iz radomske odpravl na drugo stran Visle, kjer je geto (predel mesta imenovan Praga). Tam je vsako soboto in nedeljo največji bolšji sejem v evropi (zadeva je madafakin hjuđ). No ampak mi ne bi bli tr00, če valda nebi zamudil cele zadeve (traja od osmih pa tm do ene dveh). Ampak kul stran naše zamude je bla ta, da kitajci, indijci, poljaki in ostali ljudje, ki prodajajo random zadeve na tem boljšaku, pustijo za sabo maljon enga sranja (od parov čevlov, metel, svašta uglavnm). Na sliki eden izmed koridorjev tega geto boljšaka.

Enivej, js sm mal čekiru okol in najdu del lutke (stiroporast zgorni del telesa), kolega pa stiroporasto glavo. S tem sva pol še naslednih pet ur pod roko hodila okol in zgledala k dva čefurja, ampak se je obrestval. Zdj mamo novga cimra Lucasa (ime je dubu po nemšek fletmejtu k je čudn pa ga nikol ni pa se radi hecamo iz njega), k služ namest nas.

Se splača. V parih urah se je nabral že 14 zlotov (dobre 4 eure), rabmo jih še osemnajst in pol lahko kupmo flašo Zhubrowke (najbolša vodka ever). hihi

Ahahahahaha

p.p.s.: lih mam še zmer komp pa blog pržgan. Lih se pravlam kuhat turku makarone, pa mi tko prbije ''i see nigers todej', pa js ''emm, wtf'', pa on nasmejano vzklika ''nigers, nigers'' - pol mi pa potegne; hotu je rečt, new girls. Ker car.

''Prvi sončni dan v Varšavi'' ali ''Kako je živeti s turškim cimrom''

Danes sem prvič po dveh tednih videl sonce in nisem mogel verjeti svojim očem. Mesto se iz podobe betona, kurb in depresije transformira v nekoliko manj depresivno zadevo. Enivej tle je slika moje ulce. Jea, geto, aj know.

Tle okol mojga študentskega je neverjetno velik odstotek fičotov, bolj ali manj so neverjetno spimpani, tko, da smo učer skupi staknl naše pijane glave (uni k smo bl loco) in se odločil, da bomo verjetno nabavl enga fičaka za 100eur (če je avto vintage, je registracija ful đabake). Verjetno bo ideja ostala v sami genezi, ampak nikoli ne veš. Evo slikce fičaka, čist advens, pa dalinsko zaklepanje ma.

Spojler, da se drži ceste, k ga pičiš 100kmh v ovink.

Aja pa felge ma tut, čist sm pozabu, takih nima noben.

No, da vas še updajtnem glede učerišnega dogodka. Bolj ali manj vsi, k žvimo tle v Radomski (nš študent) smo učer pil (ubistvu se pije vsak večer, ampak ok). Potem k sm požru pet pirov pa tri, štir deci vodke, k sm jo spizdu iz sobe enih glupi pičk (ubistvu sm prelil pol litra vodke v eno flaško, pol sm pa not nalil vodo, da noben nebi opazu, sam zihr bo kdo ugotovu, sam noben ne ve, da sm bil js hihihihihihihihi), sem šou dol v sobo spat in me enkrat okol treh, štirih zjutri turk zbudi, tko najbol se je tresu, pa js njemu kva da fak ti ni jasn, pa on men ''aj cent slip, aj hev bed drim, aj have problems'' al neki v tem smislu in pol sm mu reku, da nej pač proba, kaj nej mu js tle. Pol sm pa dons razmišlu kva bi lahko blo narobe z njem (razn, da je univerzalno zafukan od rojstva, ker je turk:) ) in sm se spomnu, da model požre 12 do 15 jajc na dan. Pač ker ne zna nč druzga skuhat. No ja, ne sam da ni normalno da tok enih jajs požreš, ampak tut nekak ni zdrav. Pomoje lahko umreš al pa kej.
Enivej, grem mu zdj ene makarone skuhat, da se revež mal pomiri.

p.s.: Ne zna narest kebapa oz neki podobnga, brez skrbi sm ga uprašu že pru dan.

Vsak človek življenjsko potrebuje dve reči: skret papir in touster

Učeri je bil T dan, ker smo se odpravl v nek šoping mol k je največji in smo nabaval najbl đabe touster za 50 zlotov, kar je neki čez 15 eurov. Touster je čist advens, tazga ne dobiš v Sloveniji.

Cimri iz 105. Maxime (belgic), Marko (najleši moški ever sploh), Igor (espana), Umit (turčija, itak). Manka še Martin (anglež) k je lih kaku pa Lucas (nemc k ga nikol ni v domu, ker je neki zakompleksan, ker je profesionalen tekač).

Topinkovač. The best Brand in the World.

K Topinkovač peče toust, oddaja take romantične, geto barve.

In pa valda, na konc, najbolši toust na svetu. Če hoče kdo toust, nej upade sm, ga dobi za đabe.

Pralnia

Najprej sm hotu pisat slovnično pravilno, sam sm ugotovu, da je tko bl na đabe. Enivej, dons sva se z mojim amigom Igorjem (Španc k je v istem apartmaju tle v študentu) odpravla prat obleke. Tle v kleti mamo največje pralne stroje, kar sm jih v vidu v lajfu.

Uglavnm, not fukneš nek žeton k ga nabavš za šest zlotov (euro pa pol), prtisneš knof in si odpreš pir. Šov se pol začne. Po nekem poljskem izumu k brni naglas u pičko mater, steče v pralni stroj prašek (pomoje je prašek, nisem šur) pa mehčalec.

Stvar se opere relativno hitr, pol je zravn sušilc (nč ne stane, đabe) in fukneš cune še tja. To je to. Aja pa baje če zliješ per al pa šnops not v prani stroj (pomoje bi se dal tut z vodko, bom probu), vse skp zagori.

Bo treba probat če je res, sam bom enkrat k bom prklan, ker trezn si ne upam. Enivej, prat obleke pa hengat v pralnci je neki podobnga kt vidte v kšnem ameriškem filmu, sam, da se tle pije zravn per. Aja pa še mi amigo Igor (Ihor), sam, da boste mel filing kok so te pralni stroji največji ever.

Poljska skozi turški diskurz

Dzin Dobre!

Marsikaj vam bi rad povedal, vendar imam samo minuto, preden se moj cimer Umit iz Turčije vrne v sobo in me začne spraševati, zakaj da fak lepim njegovo sliko na moj blog. 

Evo ga, Umit in da haus.